MOJ POGLED NA TAHTIB IN RAKS AL ASSAYO

Kaj vam najprej pride na misel ko vidite ples s palico – raks al assaya? Sama najprej pomislim na »saidi« in na južni Egipt.

Moja zgodba s plesom s palico se je začela davnega leta 2003, ko smo se s soplesalkami odpravile na Dunaj, kjer smo se udeležile prve mednarodne plesne delavnice. Šle smo na dvodnevni plesni seminar, ki ga je vodila legendarna Morocco – Carolina Varga Dinicu, znana kot teta Rocky. Bilo nam je v veliko veselje in čast spoznati legendarno plesalko in učiteljico, živo enciklopedijo orientalskega plesa. Pri njej smo se poleg raks sharkija, prvič učile tudi raks al assaye. To je bila to ena najboljših delavnic raks al assaye v mojem plesnem življenju in še vedno jo rada plešem. Stvari, ki nas jih je takrat naučila Rocky, se jih nisem učila nikjer drugje.

Moj interes za ples s palico je po tej delavnici samo še naraščal. Oboževala sem južno egipčansko glasbo in ritem. Skušala se razumeti povezavo med raks al assayo in tahtibom eno najstarejših borilnih veščin na svetu. Veliko sem brala, pregledala številne video posnetke in dokumentarne filme, obiskala številne delavnice in se na koncu kar petkrat odpravila v južni Egipt.

Tahtib je ena najstarejših borilnih veščin na svetu (stara več kot 5000 let). Povezana je s starim Egiptom (stenske slikarije, ki ponazarjajo tahtib, lahko vidimo v različnih svetiščih in grobnicah južnega Egipta). Tahtib je v osnovi borilna veščina. Moški za tahtib uporabljajo močne bambusove palice. »Za tahtib se uporablja palica, ki ji rečejo shouma. Dolga je 1,5m, je bolj debela in težka. Če se tahtib izvaja med jahanjem konj, so palice daljše. Assaya, ki se uporablja za ples, je malce krajša in predvsem lažja.« (Claudia Heinle, 2019). Tradicionalno borilno veščino tahtib spremlja glasbena skupina, ki jo sestavljajo bobnar z bobnom, imenovan tabl beledi (velik okrogel boben, ki ga glasbenik nosi okrog vratu) in glasbeniki na pihalih, imenovanih mizmar (običajno 2 ali 3). Mizmar je neke vrste egipčanska trobenta z zelo značilnim, visokim zvokom.

Moja prva ura tahtiba v Egiptu se je zgodila jeseni 2015 v Luxorju, v prestolnici južnega Egipta. Delavnica je bila izredno poučna, na trenutke pa tudi malce strašljiva. Naš učitelj Mohamed, nas je opozoril, da tahtib ni ples, pač pa resna oblika borilne veščine, kjer nasprotnik v borbi lahko tudi umre. “Še vedno se zgodi, da na podeželju zabeležijo kakšno smrt zaradi tahtiba.” (Claudia Heinle, 2019). Mohamed nas je naučil nekaj osnov, med njimi tudi, kako se palico drži v rokah (pa tudi, kako je ne smemo držati), razložil nam je osnove napada in obrambe (kako ne umreti v boju). Ta delavnica je bila izjemno močna in zanimiva izkušnja. Kratek posnetek te delavnice si lahko ogledate spodaj. Ko smo prenehali z delavnico, smo začeli s plesom s palico, raks el assaya,.

“Tradicionalni tahtib je borilna veščina, ki se lahko odvija v skupini ali med dvema moškima. Ko se izvaja solo, se imenuje raks el assaya.” (Heinle, 2019)
Kadarkoli sem potovala v južni Egipt, sem opazovala moške, ki izvajajo tahtib ali plešejo z Asaayo. Naslednji posnetek je nastal na obali Nila v južnem Egiptu, leta 2016, nekje med Luxorjem in Asuanom. Po tem ko smo pri prijaznih domačinih spili kavo z mletim sušenim ingverjem, skuhano nad žerjavico, je bil čas za ples.

Naslednji posnetek je iz oaze Kharga, zahodno od Luxorja. Bilo je februarja 2018. S kamelami smo se sprehajali po puščavi. V času počitka in regeneracije so nam beduinski vodniki spontano uprizorili tahtib.

Ples s palico ali raks el assaya je moški ples, ženske, tradicionalno gledano, z njo niso nikoli plesale. Ta trditev pa ne drži za članice najbolj slavne ženske plesne skupine iz južnega Egipta Banat Mazin (sestre družine Mazin, znane tudi kot ghawzee, ki so bile na vrhuncu slave v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja). Na tem posnetku boste videli Khairiyo Mazin, kako pleše s palico. V večkratnih srečanjih in pogovorih z njo sem izvedela, da je ples s palico že od nekdaj del njihove družinske plesne tradicjie. Vidimo, da so Khairiyini plesni koraki s palico neke vrste nežna imitacija gibov iz Tahtiba.

Tradicionalno gledano je ples s palico v Egiptu povsem moška domena. Z evolucijo raks sharkija in egipčanske odrske folklore, so tudi ženske plesalke začele uporabljati palico kot rekvizit znotraj raks Sharqi rutine. Po drugi strani pa razmišljam če Kahiriya Mazin in ženske njene družine že od nekdaj nastopajo s plesom s palico, ali ni mogoče, da so ženske na svojih privatnih zabavah, haflah, daleč od oči množic in radovednih oči, morda že od nekdaj plesale s palico? To je ena izmed stvari, ki mi ne da miru, zato bo očitno to postala moja nova raziskovalna tema na terenu, v južnem Egiptu.

Viri:

• Osebno raziskovanje na terenu (Zgornji Egipt 2015-2019),
• Claudia Heinle: Tahtib, Martial Art in Modern Egypt, Tanz raum, 2017, www.tanz-raum.com